Redovniški dan - Turnišče, Murska Sobota 2014

Letošnje srečanje slovenskih redovnikov in redovnic je bilo v Prekmurju, nekaj dni po »mali Gospi«, 17. septembra 2014. Že zgodaj zjutraj smo se z avtobusoma in osebnimi avtomobili odpeljali onkraj Mure, ki je dva dni pred tem še grozeče poplavljala, tokrat pa, kot da se je spet skrila nazaj v svojo strugo in potuhnjeno teče dalje. Sem pa tja smo sicer še videli poplavljena polja, uničene pridelke, vreče peska in pripadnike civilne zaščite.

Najprej smo se zbrali v cerkvi v Turnišču, kjer smo imeli sv. mašo. Mašo je daroval murskosoboški  škof  dr. Peter Štumpf, skupaj s celjskim škofom msgr. dr. Stanislavom Lipovšek in številnimi brati duhovniki. Vseh skupaj nas je bilo okoli 250. Gospod dr. Peter Štumpf nas je na začetku prisrčno pozdravil in se z velikim veseljem spominjal  redovniških dni. Hudomušno je pripomnil, da mu je bilo na redovniških dnevih najbolj všeč druženje in burek. Tudi med nami se je ustvarilo veselo razpoloženje, ob okušanju prekmurskih dobrot, ki so nam jih pripravili domačini in ob gostoljubju sester Marije pomočnice, ki že nekaj let delujejo v Murski Soboti. 

 Tema letošnjega redovniškega dneva je bila Edinost, vir veselja.

Predavanje je pripravila s. Romana Kocijančič FMM. Pomagala nam je razmišljati o teh dveh velikih besedah, ki sta tako pomembni v redovnem življenju; edinost in veselje. Morda samo nekaj utrinkov, ki so se zapisali v beležko : Skupnost brez veselja je skupnost, ki umira. Prinašati Božji nasmeh, najprej v naše skupnosti in potem tudi drugim. Veseliti se in vriskati. Imeti čas za veselje, pogovor, skupno praznovanje, evharistijo. Rojstvo Marije je vesoljni dan veselja. Znati se srečati v vsakdanjih stiskah in veselju, kot sta se srečali Marija in Elizabeta. Vir veselja je, da vsem prinašamo tolažbo Boga. Razmišljajmo o svoji poklicanosti, ponovno ovrednotimo osebno zgodovino v luči ljubezni Boga, glejmo z veseljem in občudovanjem svojo poklicanost. Je edinost vir veselja ali veselje vir edinosti? Kako živeti edinost v različnosti? Edinost raste, če sem do sester človeška in ne obsojam. Najslabše je, če se sestre prilagajajo. Edinost gradi evharistija in dnevi skupnosti, služenje druga drugi z zastonjsko ljubeznijo, zavest, da je moje tudi tvoje, moji uspehi so tudi tvoji uspehi.  Sveta Trojica je največji model edinosti.

  S. Romana je končala z mislijo: Poslanstvo skupnosti je, da bi bile z Njim, v tem je naša edinost in veselje. Naj še dodam, da nas je s. Romana spomnila tudi na pismo ob pripravi na leto posvečenega življenja Jose Rodriguez Carballo in Joao Braz, Rejoice (http://www.vatican.va/roman_curia/congregations/ccscrlife/documents/rc_con_ccscrlife_d).

            Po predavanju smo obiskali sestre klarise in skupaj molili za duhovne poklice.

Dan smo sklenili s petimi litanijami v stolnici v Murski Soboti. Na poti domov, do Izole, skoraj tri ure smo se vozili, sem zaznavala rahle odmeve dneva, ki nam ga je podaril Gospod. Večkrat sem se spomnila na don Boska. Murskosoboški škof ga je vpletel v svojo pridigo in omenil, da je bil  don Bosko razglašen za svetnika predvsem zato, ker je ohranil edinost s škofom za ceno velikih naporov. Zahvalil se je, da smo redovniki v teh kriznih časih ohranili edinost s slovenskimi škofi.  Kaj torej, je edinost redovnikov s škofom ena od virov veselja ali je veselje tudi vir edinosti redovnikov s škofom?

s. Milena Lipovec, OSU

Več si lahko preberete na spletni strani

 http://www.skofija-sobota.si/redovniski-dan-tokrat-v-murskosoboski-skofiji