Dan posvečenega življenja v koprski škofiji

Primorski redovniki in redovnice smo se na letošnjo svečnico zbrali na Mirenskem gradu, kjer so nas velikodušno sprejeli bratje lazaristi in sestre usmiljenke. Z nami so bili tudi člani Frančiškovega svetnega reda. Med sveto mašo nas je nagovoril naš škof Jurij Bizjak. Posvečeno življenje je vpel v leto usmiljenja in nas spomnil na obljubo, ki jo je Bog dal Mojzesu – da je zvesti Bog, ki sliši klice razkropljenega ljudstva. Tudi posvečeno življenje je stalen boj z lastnimi slabostmi pa tudi s tistimi, ki jih na pot nastavljata okolje in družba. Posvečeni se moramo tako kot Izraelci nenehno spominjati, da je naš Bog usmiljeni Bog, ki se spominja svoje zaveze. Škof Jurij je pred nas postavil še Mojzesovo prošnjo Bogu, da bi ga tako rad enkrat videl. Videti Boga je tudi cilj posvečenega življenja. A vidi ga lahko samo tisti, ki je čist – tako Jezus v blagrih. Ni možno, da se nas Bog ne bi usmilil. Božje usmiljenje je vedno na razpolago, je poudaril škof Jurij, le ponj moramo priti. Za sklep nam je zaželel prav tega: da bi gledali Boga. Ob koncu svete maše je vsaka primorska skupnost prejela v dar svečo, ki nas bo spominjala na našo vlogo v Cerkvi in tudi na spodbude, s katerimi smo bili obdarovani v letu posvečenega življenja. Po maši so nam sestre usmiljenke predstavile župnijske jaslice, ki so nas s svojim sporočilom prevzele in navdihnile. Odlično in skrbno pripravljeno kosilo nas je po prijetnem klepetu pospremilo nazaj v naše hiše in na »njive«.

s. Jana Rovtar, uršulinka