Športni dan ponovincev – izlet na Roglo

Zadnji dan v mesecu maju smo ponovinci in ponovinke iz ( skoraj ) vseh slovenskih redov zaključili s športnim dnevom. Ob 8.00 se nas je kar lepo število zbralo pred cerkvijo na Rakovniku, nekatere sestre ponovinke pa so se nam pridružile kasneje na Rogli ( prišle so iz štajerskega konca ). Žal se vsi redovniki niso mogli udeležiti izleta, saj so imeli druge obveznosti. Tako smo se s tremi kombiji odpravili proti Rogli. Do Celja smo se peljali po avtocesti, potem pa pot nadaljevali še po stari cesti. Do vrha Rogle je kar nekaj ovinkov, tako da mora biti previden tisti, ki jih sicer ne prenaša najbolje. Približno ob 9.30 smo prispeli na vrh. Tam nas je pričakal močan veter, tako da smo bili nekateri kar malo presenečeni. V Ljubljani pač tega nismo vajeni, pa tudi dnevi so vedno toplejši, tako da nismo vzeli s seboj veliko obleke. No, nekako je že šlo. Na srečo nas je čakala pot skozi gozd, tam pa vetra nismo občutili. Tako smo se peš odpravili do Lovrenških jezer. Pot do tja ni težavna, saj ni nobenega vzpona, pa tudi prav veliko časa ne vzame, saj smo bili tam v dobri uri. Pri jezerih se sicer nismo zadržali prav dolgo, saj nihče ni bil pretirano utrujen. Pot smo izkoristili za medsebojno druženje in klepet o raznih temah. Čas seveda tako hitreje mine. Seveda pa nismo pozabili niti na okrepčilo iz nahrbtnika. Brez tega seveda v hribih ne gre. Tako smo se po drugi poti vrnili na ( zelo vetrovno ) Roglo. Tam smo se nato vsi v tamkajšnji cerkvi ( ki ima obliko šotora ) udeležili svete maše, ki jo je daroval Peter Pučnik, somaševal pa je magister minoritskih ponovincev, pater Danilo Holc. Kot zanimivost naj povem, da je v cerkvi Rupnikov mozaik, ki pa še ni dokončan.

Po končani sveti maši se še nismo odpravili nazaj. Malo smo se razgledali naokoli, nekatere pa je zamikala vožnja z adrenalinskimi sankami, tako, da jih je nekaj tudi poizkusilo. Verjetno mora biti kar zabavno. Nato smo se s kombiji odpravili z Rogle. No, programa pa s tem ni bilo konec, saj nas je Peter Pučnik popeljal proti svoji domačiji ( župnija Prihova ). Tam so nas njegovi domači zelo lepo sprejeli. Oče naj je razkazal kmetijo. Verjetno je ena večjih kmetij, kar smo jih kdaj videli. Seveda smo se do sitega najedli, pa še je veliko ostalo. Po kosilu pa smo obiskali še župnijsko cerkev. Župnik tam je gospod Slavko Krajnc, ki ga nekateri že poznamo, ker tudi predava na Teološki fakulteti. Tudi on nas je lepo sprejel, nam povedal nekaj stvari o cerkvi, njeni zgodovini,… Na koncu je sledila pogostitev.

Čas hitro mineva, bilo je že pozno popoldne in odpraviti smo se morali proti Ljubljani. Toda Slovenija je majhna in prepletena z avtocestami, tako, da to ni prevelik zalogaj. Hvala Bogu in vsem vam za lep, prijeten dan in pa hvala vsem gostiteljem, ki so nas tako lepo sprejeli. Pa, da kaj podobnega še kdaj ponovimo.

Br. Jurij Slamnik, OFM Cap

evek