Srečanje mlajših redovnikov in redovnic: Čisto srce, o Bog, mi ustvari, stanovitnega duha obnovi v moji notranjosti …

To je molitev, ki nas mlade brate in sestre spomni na čudovito preživet konec tedna v Ilirski Bistrici. Od 16. do 18. oktobra smo se namreč zbrali na našem vsakoletnem srečanju, ki je bilo tokrat v Domu matere Terezije pri šolskih sestrah de Notre Dame pod zgoraj navedenim naslovom. Bilo nas je kar 30 iz petih različnih moških redov in petih različnih ženskih redov, poleg tega pa smo imeli med sabo Avstrijko, Poljakinjo in Srba. Pravijo, da že dolgo ni bilo tako pisane druščine J.

Prvi večer je bil seveda namenjen spoznavanju. Povedali smo si, kje oz. v kakšnem dogodku smo nazadnje srečali Boga, kaj je za nas »odklop« in s čim se ukvarjamo, kakšne je naše poslanstvo. Še preden pa smo sploh začeli, smo v treh skupinah imeli nalogo, da z zavezanimi nogami po označenih poljih prispemo na določen cilj. Tako se je že na začetku začutil mladostni duh. Ta dan smo uradno končali s skupnimi večernicami, nekateri pa so še izkoristili čas za druženje.

Središče našega druženja je bila sobota, pa ne samo zato, ker je to bil edini v celoti skupaj preživet dan J, ampak predvsem zato, ker so nas naši gostje, s. Mateja Kraševec MSF, s. Tatjana Lukner MSF in p. Marjan Čuk OFM obogatili s svojim pogledom na to, kakšen pomen imajo urejena čistost, spolnost in čustva na kakovost našega redovnega življenja in človeškega življenja nasploh.

Začeli smo s skupnimi hvalnicami, ko smo tudi Gospodu izročili vse, kar se bo dogajalo čez dan. Poleg naših gostov so se nam pridružili tudi vzgojitelji mladih bratov in sester nekaterih redov. Dopoldan nam je bila predstavljena predvsem »pot odrešenja«, ki vodi k svobodi in polnosti. Kar hitro smo lahko razumeli, tudi s pomočjo različnih primerov oz. resničnih zgodb, ki so jih pripovedovali naši predavatelji, da je zelo pomembno, da kot človeška bitja sprejmemo svojo spolnost, saj smo na tem področju najbolj ranljivi in zaradi tega lahko najbolj ranimo tudi druge. Zanimivo mi je bilo, da se v slovenski besedi spolnost skriva beseda polnost in to sem razumela tako, da če resnično sprejmemo vso svojo ranljivost, majhnost, lahko zaživimo v polnosti in živimo v resnici. Sam Jezus je rekel: »Jaz sem pot, resnica in življenje.« Tudi On se je rodil kot človek in je prevzel vso našo človeško naravo. Izkusil je, kaj pomeni biti ranljiv, zato nas lahko ozdravlja, če mu izročamo vse svoje rane. Mi smo se rodili s telesom in čeprav se tega ne spomnimo z razumom, se spomni tega naše telo. Tu bi lahko s sv. Pavlom rekli: Ne delam namreč tega, kar hočem, temveč počenjam to, kar sovražim (Rim 15,7). Lahko nas ozdravi samo Jezusov sočutni, razumevajoči, ljubeči, čisti pogled, v katerem ni nobenega obsojanja, besede in čutenja druge osebe. Kot redovniki, ki smo se odločili hoditi za Jezusom, Mu lahko dovolimo, da On po nas ozdravlja tudi druge.

Ob koncu dopoldanskega programa smo imeli nekaj časa za osebno delo, ko smo z Gospodom lahko pogledali, kako se v našem življenju uresničuje to, kar smo slišali, na koncu pa je bila podelitev. V popoldanskem delu pa smo govorili predvsem o čustvih. Ko se resnično srečamo z njimi, nam pomagajo živeti v čistosti in lahko odstranimo vso dvoličnost. Sledila je skupna maša, s katero smo sklenili pogovore s temo tega dneva, večerja in skupne večernice.

Sobotni večer je bil seveda namenjen za veseli, družabni večer. Bilo je polno smeha, saj nam je naš br. Jona pripravil male redovniške sive celice. Razdelili smo se v pet skupin in tako smo po skupinah odgovarjali na pripravljena vprašanja s temo slovenskih redov, samostanov, atributov svetnikov … Ker na veliko vprašanj nismo znali odgovoriti, smo pridobili veliko novih podatkov, hkrati pa so nam nekateri zelo popestrili večer s pomočjo domišljije in izvirnih odgovorov.

V nedeljo, na misijonsko nedeljo, smo se udeležili sv. maše v župnijski cerkvi, pri kateri smo bogoslužje popestrili z našim sodelovanjem.

Bogu hvaležni za to naše druženje smo se po kosilu odpravili vsak v svojo skupnost z izkušnjo močnejše povezanosti med seboj.

s. Iva Horvat FMM