Seminar za predstojnike - Sveti Duh pri Škofji Loki, 14. in 15. januar

V sredo in četrtek, 14. in 15. januarja smo se predstojniki in predstojnice zbrali pri sestrah uršulinkah v Hiši kruha pri Svetem Duhu, da bi razmišljali, kako biti predstojnik z veseljem.Prvi dan nam je spregovoril p. Branko Cestnik. Na začetku je poudaril, da je voditeljstvo v naravi družbe. Brez voditeljstva ni družbe. Pogledal je na družbene razmere in dejal, da je 80 % problemov v družbi zaradi slabega vodenja. Enako lahko rečemo tudi za stanje v Cerkvi. Kriza v Cerkvi ni zaradi vernikov, ampak zaradi njenih voditeljev. Zato je zelo pomembno, da vzgajamo voditelje. Rešitev bo v Cerkvi prinesla nova generacija voditeljev, duhovnikov.

Pregledali smo dokument Služba oblasti in pokorščina, ki govori o treh ravneh predstojniške službe:

1. Iskanje Božje volje in pokorščina

2. Gradnja bratske/sestrinske skupnosti

3. Pastoralno poslanstvo

1. Veliko časa smo namenili prvi ravni. Če je le-ta dobro opravljena, pride avtomatsko do izgradnje skupnosti. Bistveno je, da smo z Bogom. Odnos z Bogom je tudi prvi motiv, da smo redovniki. In to nam ne sme nikoli biti samoumevno. Predstojnik je v skupnosti duhovni voditelj in ne manager. P. Branko spregovoril o tem, da je Bog med nami tihi odsotnež v skupnosti. Gre za pomanjkanje osebne vere. Med seboj ne govorimo več o odnosu z Bogom, gre za tihi tabu: o Bogu le v spovednici. Lahko pa udari tudi moralna degeneracija (kriza Boga, vere je povezana z grehom).

Predstojnik je tisti, ki hodi pred vsemi v Božjo skrivnost. Predstojništvo je dar, ki si ga prejel, da pelješ naprej. To ni nadutost, da rečemo: "Jaz sem voditelj in vodil vas bom!" Vodenje je pokoščina na kristoformni način – tako da predstojnik ves čas opazuje Kristusa do fizičnega posnemanja.

2.    Druga raven je podobna prvi, saj je izgradnja skupnosti odvisna prav od odnosa posameznega redovnika/ce z Bogom. Izgradnja skupnosti pa je najlepša in najtežja naloga. Poslanstvo redovne skupnosti je nadfunkcionalno, skupnost je sama sebi namen, njeno poslanstvo je gradnja medsebojnih odnosov. Njen cilj je uspešen razvoj, ki pripomore k razvoju Cerkve in družbe. Redovna skupnost je živa prerokba absolutne prihodnosti.

3. Skupnost pa se rojeva za poslanstvo, le-to pa jo tudi gradi. Tudi v poslanstvu predstojnik hodi pred vsemi. Zato mora imeti skupnost načrt, v katerem je razvidno, od kod prihaja in kam gre. P. Branko nam je spet približal pot načrtovanja. Gre za naravno človeško početje, čeprav se ga bojimo. Pri načrtovanju predvidevamo in obvladujemo prihodnost. Gre za veščino, ki se jo je možno naučiti, vaditi in izpolnjevati.V načrtovanju moramo najprej videti razmere, težave, prepoznati izzive in izračunati zaloge. Potem je potrebno presoditi in ločiti bistveno od postranskega ter se prav usmeriti glede na naše poslanstvo. Potem pa pride delovanje.

Za konec nam je natresel še nekaj za prihodnost, ki glede na sekularizacijo ni preveč rožnata. Mogoče ne v Evropi, a moramo iti širše, kjer je krščanstvo v razcvetu. Srečanje smo zaključili s pogovorom v manjših skupinah, kjer smo vse slišano med seboj podelili in se obogatili.

s. Mirjam Černigoj ŠSFKK

Drugi dan sta se nam pridružila Tomaž in Katarina Erzar, ki sta bila z nami že lani, in sta nadaljevala lansko temo o pomenu in zavedanju čustev v medsebojnih odnosih. Kot zakonca, ki sta vešča poslušanja in pogovarjanja, sta dala oseben zgled, kako se z vztrajanjem v pogovoru lahko rešijo zelo težke situacije. Ko se dovolj dolgo pogovarjamo vidimo, da nam drugi ne delajo krivice zanalašč in naš zid se manjša. Spregovorila sta tudi o pomenu pozitivnih čustev, ki omogočajo obvladovanje negativnih čustev. Dobro razmerje v doživljanju pozitivnih in negativnih čustev naj bi bilo 3:1. Naredili smo vajo, v kateri smo lahko preverili, koliko smo dan prej dopustili, da so pozitivne stvari vstopile v nas. Vaja v hvaležnosti nam je odprla oči, da smo lahko največjim sovražnikom hvaležni za veliko stvari v našem življenju. V parih smo imeli priložnost prisluhniti drug drugemu brez obsojanja in si podariti spodbudno besedo za nadaljnjo pot.

Srečanje smo zaključili v kapeli pred Najsvetejšim in kratko refleksijo na minula dva dneva. Hvaležni smo ekipi, ki je odlično pripravila srečanje ter KORUSU skupaj s s. Hermino.

s. Tatjana Car OSU