Redovniški študijski dan 2018

V sredo, 11. aprila 2018 je v Šentjakobu pri sestrah usmiljenkah potekal Redovniški študijski dan. Predavatelj je bil p. Branko Cestnik, klaretinec, župnik v Frankolovem. Naslov svojemu predavanju je dal: Koliko apostolata, toliko študija, s podnaslovom Pomen permanentne formacije redovnikov in redovnic  za apostolsko prepričljivost, gorečnost. Zbralo se je okrog 110 redovnic in redovnikov iz vse Slovenije, ki smo mu z veseljem prisluhnili.

Najprej je spregovoril o tem, da je krščanstvo mislika z odprtimi očmi. Redovniki in redovnice vse življenje vztrajno zasledujemo trajno formacijo, predstojniki pa jim to omogočajo. Citiral je Cencinija, ki pravi, da če naše življenje ne bo trajna formacija, bo trajna frustracija. In pojasnil, da če se ne formiraš, se de-formiraš (počasi izgubiš še to, kar imaš). V naravi redovništva je nenehno se učiti, vedno znova nekaj začenjati. Kristusovo čutenje ne prejmem ob večnih zaobljubah, ampak se ga vedno znova učim do smrti, se trajno formiram. To ni le potreba, ampak je duhovna odprtost, stalna rast.

Izpostavil je teološke temelje trajne formacije:

1. učlovečenje (Jezus se je učlovečil, privzel človeško naravo, tudi mi se utelešamo, iz njega se učimo).

2. odnos med vero in razumom (si ne nasprotujeta, ampak se dopolnjujeta) - krščanstvo je vera, ki razmišlja, vera in razum se razsvetljujeta.

3. znamenja časa (selitve)

Od kod potreba po permanetni formaciji?

1. Iz dinamične in evolutivne narave človeka (človek se nenehno spreminja),

2. razvija se v njem krstna milost (duhovno rastemo ves čas) - iz krsta se je razvil duhovni poklic,

3. povezana je z znanjem in kompetencami - obnavljamo in dopolnjujmo znanje.

4. v svetu najdemo vse bolj zahtevne situacije za razločevanje in odločanje,

5. potrebno je študirati tako znamenja Duha kot transformacijo zla.

Predavatelj je predstavil še 10 trendov v katoliški Cerkvi, ki so hkrati izzivi za trajno formacijo. Pomagal si je s knjigo ameriškega avtorja Johna l. Allena: Prihodnja Cerkev.

1. svetovna Cerkev,

2. evangelikanski katolicizem (gibanja),

3. soočenje z islamom,

4. nova demografija (staranje, migracije),

5. več prostora za laike,

6. biotehnična revolucija - Cerkev kot zadnji branik humanizma,

7. globalizacija - nov način mišljenja mladih,

8. zavest o varovanju okolja - papež Frančišek in okrožnica Laudato si,

9. večpolarnost - prihajajo vplivi ne le iz Amerike, ampak tudi z Vzhoda,

10. binkoštno gibanje - Sveti Duh ni v krizi.

Predavanje je sklenil s prikazom področij, kjer danes že uspešno odgovarjamo na gornje izzive:

1. na področju duhovnosti: prostori za umiritev, molitev,

2. na področju pastorale: pedagogika montessori, oratoriji,

3. na področju teologije in Svetega pisma: več eksegeze, več branja Svetega pisma.

Predavatelj nam je odprl veliko tem za razmišljanje in pogovor, ki je sledil. Čas je bil kratek, a pušča prostor za naprej, da se trajno formiramo in odgovarjamo na izzive časa. Pri tem nam je velika pomoč Sveti Duh, če mu prisluhnemo. Hvala p. Branku za svoje razmišljanje in vse delo, ki ga opravlja na štavilnih področjih pastorale.

s. Mirjam Černigoj ŠSFKK