Redovniški dan 2018
V sredo, 19. 9. 2018 se je okrog 180 redovnic in redovnikov zbralo na 44. redovniškem dnevu v Škofijski klasični gimnaziji v Vipavi in v Logu pri Vipavi. Geslo dneva je bilo "Bog je mlad, mladi naš zaklad". Srečanje smo začeli v telovadnici gimnazije s pozdravom predsednika KORUS-a p. Marjana Čudna OFM in molitvijo, ki so jo oblikovale sestre FMM. Sledila so pričevanja gostov: ge. Urške Mali Kovačič, s. Rebeke Kenda ŠSFKK, p. Primoža Jakopa DJ in g. Toneta Česna. Vsi so na nek način povezani z mladimi: kot sklavtinja, voditeljica doma duhovnosti Eden v Kanjem Dolu, duhovnik za mlade in direktor ter učitelj v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani.
Vsak na svoj način je poudarjal, da je v mladih veliko dobrega, da vedo, katere so prave vrednote, da pa si je potrebno vzeti čas zanje, ga izgubljati, postavljati jim meje, pa tudi zamižati na eno oko. Mladi želijo imeti v odraslih prave sogovornike, ki jim bodo znali ubesediti to, kar čutijo. Ne potrebujejo receptov za življenje, le podporo in sprejemanje.
Svojo ustvarjalnost so nam mladi 2. a razreda tudi pokazali, ko so zapeli nekaj duhovnih pesmi na koncu pričevanj gostov. Spregovoril je tudi ravnatelj gimnazije g. Vlado Anželj, ki je predstavil pot razvoja gimanzije od semenišča do srednje verske šole ter zidavo sedanje hiše. Predstavil je tudi utrip šole danes.
Po kosilu v gimnaziji smo se odpravili v romarsko cerkev Marije tolažnice v Log pri Vipavi, kjer nam je vipavski župnik Alojz Furlan predstavil zgodovino cerkve ter zapeli litanije Matere Božje. Sledila je sveta maša, ki jo je daroval škof Jurij Bizjak ob somaševanji upokojenega škofa Metoda Piriha in drugih duhovnikov. V pridigi je škof Jurij izpostavil tri stvari, kako priti do mladih: biti moramo najprej sami mladi. Škof je tudi povedal, da je nekoč slišal od nekega italijanskega umetnika, da sta samo dve vrsti mladih ljudi: svetniki in umetniki. Kot drugo, moramo biti z njimi, si vzeti čas zanje ter bolj iskati Boga kot ljudi. Oni bodo nas poiskali, če bodo zaslutili nekaj več. V imenu vseh škofov se je zahvalil vsem Bogu posvečenim za njihovo pričevanje in delo v škofijah.
Kot Božji odgovor smo ob vračanju proti Ljubljani ugledali mavrico, ki se je razpenjala čez Vipavo. Obogateni z medsebojnimi srečanji smo se veseli vračali vsak na svoj dom.
s. Mirjam Černigoj
