110414_Seminar_novinci

Lepo je bilo ponovno snidenje vseh, ki v Sloveniji rastemo z namenom, da bi dospeli do trenutka, ko se bomo popolnoma posvetili Bogu in da bi vedno z vsem, kar smo, delali za rast Njegovega kraljestva na svetu, še posebej v naši ljubi domovini.

Pomladnega seminarja za novince in novinke ali preprosto rečeno skupni noviciat so se udeležili še frančiškani Janez, Boštjan, Dominik in magister p. Zdravko, lazarista Damian in Tilen, uršulinke s. Anja, s. Helena, s. Urša  z magistro s. Anko, postulantka pri Hčerah Marije Pomočnice Barbara in kapucinska postulanta Marko in Boštjan. Skupaj smo bili od torka, 12. aprila, do petka, 15. aprila 2011.
S seminarjem smo pričeli v torek dopoldne. Uvodni program, ki je trajal vse do kosila, so pripravile sestre uršulinke: molitev in spoznavanje naših skupnosti. V torek popoldne smo pričeli s predavanji. Prvo predavanje s. Nade Furlan OSU z naslovom Umetnost krašenja sakralnih prostorov, je bilo bolj praktične narave. Druge dni pa so nas predavatelji ob različnih temah povedli v razmišljanja o redovnem življenju. V sredo nam je p. Pepi Lebreht OFM podal razlago okrožnice papeža Benedikta XVI. »Bog je ljubezen«. V četrtek dopoldne nam je p. Viktor Papež OFM podal nekaj temeljnih smernic redovnega prava, popoldne pa je škof Jurij Bizjak spregovoril o psalmih. Zadnje predavanje pa je imela s. Mojca Šimenc HMP o medosebnih odnosih.

Skoraj vsak dan smo pred kosilom imeli skupno sveto mašo.
Tudi prosti čas  in čas po kosilu smo izkoristili za medsebojno obogatitev, bodisi s pogovorom ali igro bodisi kako drugače. Idej nam nikoli ni zmanjkalo. Tako smo se v sredo po kosilu vsi skupaj odpeljali v Kranj na Zlato Polje, da smo si ogledali nov mozaik p. Marka Ivana Rupnika. S. Vida nas je povedla v njegovo bogato vsebino, na koncu pa nam zaupala, da še mnogo več lahko spoznamo v molitvi. V petek popoldne pa smo obiskali skupnost Barka v Zbiljah. Tam so nas prijazno sprejeli, nas najprej peljali v delavnico, kjer smo se srečali z ljudmi, ki imajo motnjo v duševnem razvoju. Nato pa so nas popeljali v dnevno sobo, kjer so nam prijazno povedali vse, kar smo želeli vedeti.

Slovo je bilo tokrat malo drugače, kot pred nekaj meseci, saj smo vedeli, da se jeseni mnogi ne vidimo več, saj bo na prihodnjem skupnem seminarju ekipa skoraj popolnoma drugačna. A obljubili smo si podporo v molitvi in tako bomo ostali povezani v Bogu. Razšli pa smo se v upanju, da se drugo leto število novincev in novink ne bo pomanjšalo in da nam bo Bog pošiljal novih poklicev.