Zbor KORUS-a 2025
V ponedeljek, 20 januarja 2025, je na Bledu pri Hčerah Marije Pomočnice v Marijinem domu potekal Zbor KORUS-a. Zbrali so se višji redovni predstojniki moških in ženskih redov v Sloveniji. Po uvodnih pozdravih predsednika KORUS-a p. Mirana Žvanuta, so prisluhnili razmišljanju p. Marjana Čudna OFM ob temi: Vrnitev h koreninam - redovne zaobljube. Kako danes predstaviti kandidatu ideal in realnost? Za kasnejše delo po skupinah je pripravil vprašanja, sam pa je osvetlil začetke redovništva, do katerih je pripeljal duh posvetnosti in pozunanjenja, ki se je začel v četrtem stoletju s priznanjem vere kot državne vere. Najprej je osvetlil je zaobljube na splošno. Dejal je, da zaobljube niso odpoved, ampak želja posnemati Kristusa; obljube kot globoko pričevanje, da je Bog živ. Vsi kristjani se trudimo živeti evangelij, redovne zaobljube pa so strnjen evangelij. Povzetek zaobljub pa je ljubezen.
P. Marjan se je dotaknil tudi vsake zaobljube posebej. Obljubo uboštva je imenoval pesem osvobojenega srca. V tej obljubi prejmemo moč, ljubezen in nov pogled. Bolj kot smo ubogi, bolj se nas dotakne bolečina drugih. Uboštvo je kot ogenj, ki se dotakne srca. Tisti, ki živi to obljubo, je svoboden za druge. Če te obljube ne živimo, nismo zmožni slediti Jezusu. Duha uboštva najbolj pokažemo ob prestavitvah, kajti Bog nas čaka le tam, kjer smo prazni.
Zaobljubo čistosti je imenoval kristalno ogledalo večnosti. Če želimo prav živeti zaobljube, moramo moliti. Molitev poglablja odnos z Bogom, v njej prejmemo moč, da živimo čistost. Ko se potopimo v Božjo čistost, prav živimo in gledamo na sebe in druge z Božjimi očmi. Skušnjava pa naredi, da pozabimo na obljube in prehojeno duhovno pot, dobre sklepe in prelomimo obljube. Z zaobljubo čistosti se ne odrekamo ljubezni, ampak se ji izročamo, darujemo. To darovanje nam daje svobodo. Zahteva pa notranjo moč in vero.
Pokorščino pa je predavatelj imenoval ljubezen, ki sliši in sledi. Jezus je poimenoval pokorščino kot hrano. Pokorščina nam krepi duha. Razkriva Očetovo ljubezen, z njo slišimo Očetov glas in smo pripravljeni, da mu sledimo. Bog najbolj ve, kaj je dobro za nas. S pokorščino vsi služimo. Predstojnik je postavljen, da odreja delo, ker služi vsem. Pri tej zaobljubi se lahko pojavi skušnjava samodrštva, samovoljnosti. Pokorščina je sestra ljubezni. V njej pokorščina ni podrejenost, ampak dejanje zaupanja. S pokorščino oživljamo ponižnost, skupaj pa oblikujeta prostor za Boga. Če smo pokorni, smo svobodni, kar se v tem svetu zdi paradoks. Brez pokorščine ni duhovnega napredka. Stranpoti pokorščine so: individualizem, ki pripelje do delitev, materializem, ki pripelje do ateizma - izgube vere in razvajenost - da težko prenesem vsak običajen napor, nisem z ničemer zadovoljen, pojavi se samopoveličevanje, mehkužnost in sebičnost.
Za milost obnovitve zaobljub je potrebno odrekanje, potrebna je vera, upanje in ljubezen in veselo pričevanje posvečenega življenja. Če želimo poglobiti vero, se mora poglobiti naš odnos z Gospodom. Če smo z Njim v tesnem stiku, nas to vodi k temu, da ljubezen delimo z drugimi. Marija nam je prva zgled vere v Boga v vsaki situaciji. Upanje je milost, da zaupamo svojo neznano prihodnost znanemu Bogu. Vsaka molitev, evharistija, spoved je vaja v upanju. Ljubezen, ki jo prejemamo od Boga, ki nas brezkompromisno ljubi, lahko dajemo naprej. Resnična ljubezen je sočutna, potrpežljiva, se ne ponaša, ne išče svojega, se veseli krivice, ampak se veseli resnice...
Milost obnove je veselje. Veselje je kot maziljenje Svetega Duha. Če smo zaljubljeni v Kristusa, smo veseli in se tega ne da skriti. Redovna doslednost je dar Boga. Če nam je v redovništvu dolgčas in smo naveličani, nimamo Svetega Duha.
Predavatelj se je ob koncu vprašal, kako mlade navdušiti za redovne poklice? In zagotovil, da se bo Bog mladih dotaknil le preko nas. Z njimi je potrebno iskati stik in domačnost, kar je drugo ime za ljubezen. Ob koncu pa je še spodbudil, naj ne bomo nemočni zaradi situacije okrog nas, ampak naj zaupamo Vanj in se navdihujemo pri Mariji.
Vse zbrane je po predavanju pozdravila s. Lidija Bernardica Marijević, predsednica hrvaške redovne konference. Po odmoru pa je sledilo delo po skupinah. Sledila je sveta maša, ki jo je ob somaševanju daroval predsednik KORUS-a p. Miran Žvanut. Sledilo je kosilo.
V popoldanskem delu srečanja so člani najprej reflektirali dopoldansko predavanje, sledila so poročila: predsednika, tajnice, ekonomke in vsa ostala (ekonomsko poročilo, poročilo komisije za duhovnost in komisije za duhovne poklice in redovno vzgojo ter poročilo Aninega sklada).
Na kratko so se pogovorili o svetoletnem romanju redovnikov in redovnic v Rim od 7. - 12. 10. 2025.
Obravnavali so tudi celodnevno srečanje s škofi v Celju pri lazaristih, ki bo 12. 5. 2025. Predlagali so teme, o katerih bodo govorili na srečanju.
Kot zadnja točka so potekale volitve novega Izvršilnega vodstva KORUS-a. Izvoljeni so bili člani: p. Miran Žvanut DJ, p. Maksimiljan File OCist, br. Primož Kovač OFM Cap, g. Peter Končan SDB ter članice: s. Andreja Rihar MS, s. Tina Dajčer ŠSFKK in s. Marta Rauh HKL. Potem so izvolili še predsednika: p. Mirana in podpredsednico s. Andrejo.
Ob koncu se je p. Miran zahvalil za sodelovanje na Zboru. Ugotavljal je, imamo tako vzpone kot padce in da ni velike noči brez velikega petka. Vse zbrane je povabil, naj kdaj obiščejo prostore KORUS-a. Ob koncu smo prejeli zaključni blagoslov.
s. Mirjam Černigoj
