Romanje v Assisi
Romanje redovnikov in redovnic v Assisi,
od ponedeljka19. do petka 23. oktobra 2026.
V okviru lanskega svetoletnega romanja v Rim je nastala nova ideja, da naslednje leto poromamo v Assisi, ker v okviru predvidenega programa lani ni bilo možno. In se nas je nabralo za manjši avtobus, zraven pa smo povabili še člane FSR in njihove simpatizerje. Vodila sta nas p. Janez Papa OFM in p. Milan Kos OFM Conv.
Po vožnji prvega dne smo se najprej namestili v hotelu TH Casa Leonori blizu Porciunkule. Potem pa smo šli k Mariji Angelski in se ustavili ob Porciunkuli, najdražjemu koščku Frančiškovega življenja, kje je tudi sklenil svojo zemeljsko pot.
Naslednji dan smo se odpravili odkrivat del Assisija: sv. Damjana, stolnico sv. Rufina in baziliko svete Klare. Pri sv. Damjanu smo se spraševali kot Frančišek: »Kaj želiš, Gospod, da storim?« Pri sv. Rufinu smo pri krstnem kamnu obnovili svoje krstne obljube. To je bil kraj, kjer je bil krščen sv. Frančišek in njegovi prvi bratje ter sv. Klara. V baziliki sv. Klare smo se ustavili pri križu sv. Damjana in se svetnici priporočili vsak s svojimi prošnjami, ki smo jih prinesli s seboj. Na teh krajih smo zaznavali bližino Boga, ponižnost, zaupanje Bogu, ki nas nagovarjajo za današnji čas. Popoldan pa smo se zapeljali še do kraja Rivotorto, kjer so sv. Frančišek in prvi bratje dve leti skrbeli za gobavce. V cerkvi je moč videti hišo oz. hlev, kjer so živeli prvi bratje.
V sredo smo se odpeljali v Greccio, kjer je sv. Frančišek na poti domov iz Rima pripravil prve žive jaslice. Tam so v votlini obhajali sveto mašo in zagledali čudež, da se je v jaslih rodil dojenček. Tudi mi smo v cerkvi Marije Brezmadežne obhajali sveto mašo in si po njej ogledali muzej jaslic. Ko smo se vrnili v Assisi, smo se spet »oglasili« v Porciunkuli ali pa izbrali kaj drugega.
V četrtek smo se podali na spoznavanje drugega dela Assisija. Najprej smo se podali v baziliko sv. Frančiška. P. Milan Kos OFMConv nam je skrbno razlagal, kako je dve leti po smrti sv. Frančiška nastala spodnja cerkev in kako se ostanke prenesli v cerkev ter skrbno zapečatili Frančiškov grob, ki je veliko let ostal skrit pred ljudmi. Povzpeli smo se v kripto, kjer je danes moč videti Frančiškov grob in na katerega se zgrinjajo množice vernikov iz celega sveta, ki se mu priporočajo. Enako smo naredili tudi mi.
Od tam nas je pot vodila do cerkve Chiese Nuove, kjer je včasih stala hiša sv. Frančiška. Na trgu pred njo je postavljen kip Pike In Petra Bernardoneja, staršev sv. Frančiška, v cerkvi pa smo videli kraj, kjer je oče zaprl v ječo Frančiška, ker mu je prodajal imetje brez njegovega dovoljenja. Šli smo še v shrambo, kjer je danes lepa kapela, hleva, kjer se je Frančišek rodil, pa nismo mogli pogledati, ker ga obnavljajo.
Po tem smo se spustili še do škofove palače, kjer se je Frančišek slekel pred očetom. O tem danes priča samo njegov kip. Zraven pa je cerkev Marije Velike, kjer je pokopan sv. Carlo Acutis (1991 – 2026), ki sicer s sv. Frančiškom ni posebej povezan, a nagovarja predvsem mlade s svojo mladostjo in ljubeznijo do Jezusa. Njegova želja je bila, da bi bil pokopan v Assisiju. Ob beatifikaciji so ga prenesli v to cerkev in ker je nestohnjen ter oblečen kot današnji mladi v kavbojke in trenirko, govori brez besed: »Ne jaz ampak Bog!« Popoldan smo se odpravili vsak po svoje.
Zadnji dan, ki je bil tudi dan vrnitve v domovino, smo obiskali še La Verno, kjer je sv. Franček 1224 leta prejel rane na telesu. Nagovoril nas je že sam prostor, kjer se je Franček velikokrat zadrževal, zlasti pred praznikom sv. Mihaela, ki ga je zelo častil. Ker si je želel v polnosti okušati Božjo ljubezen do nas ljudi, mu je bilo dano, da je prejel stigme in v njih doživel globino ljubezni in Božje bolečine, ki jo je okusil Jezus na križu.
Po tem, pa smo se polni vtisov odpravili proti Sloveniji.
Hvaležna sem Bogu in vsem, ki so mi to romanje omogočili, saj sem bila na nekaterih krajih prvič. V srcu mi ostaja hvaležnost za vse tri svetnike, ki smo jih srečali in še za mnoge druge, ki so hodili po teh krajih in so mi zgled predanosti Bogu, zaupanja in ljubezni do Gospoda, ki je sama Ljubezen in nikoli ne razočara, če se mu predamo.
Sv. Frančišek, sv. Klara in sv. Carlo, prosite za nas, da bomo ljubili Boga in bližnje in prišli v nebesa!
s. Mirjam Černigoj ŠSFKK
