DPŽ - Maribor
V mariborski nadškofiji so praznovali pri bratih salezijancih v Mariboru. Kot običajno smo prvi del srečanja namenili molitvi. Skladno z letošnjim geslom 'Svojemu sinu nas izroči' so predstavniki redov, ki delujejo v nadškofiji (trinajst jih je po številu), izročili po Mariji Jezusu njihove aktualne situacije, izzive, načrte. Pri maši je nadškof Alojzij Cvikl spregovoril o Simeonu in Ani, ki sta vztrajala v pričakovanju, da bo Bog izpolnil svojo obljubo in poslal Odrešenika. Nadškof je tudi nas povabil, naj se ne utrudimo na poti zaupanja in bomo tako prepoznavali Gospodovo prisotnost. Osebno srečanje z Bogom dá življenju čisto nov smisel, odpre nove horizonte in dá veri trdnost. Toliko bolj je to pomembno danes, ko gledamo, kako se naše skupnosti manjšajo, kako je vedno manj novih poklicev. Vsako krizno obdobje je lahko tudi milosten trenutek, da se otresemo vseh naplavin, ki so se nabrale v toku časa in se resnično odpremo Bogu in iščemo in razločujemo, kaj je njegova volja danes in tukaj. Smisel in namen Bogu posvečenega življenja lahko razumemo le v veri - tako je bilo v preteklosti, je danes in bo jutri. Za vero gre. Pri tem nam Marija želi biti blizu, da bi vztrajali in zaupali v Božji načrt, ki ga ima Bog z nami in našimi skupnosti - je zaključil nadškof.
Pred obnovitvijo redovnih zaobljub je nadškof vsakemu redovniku in redovnici prižgal svečko. Nastal je velik krog okrog oltarja več kot petdesetih redovnikov in redovnic, kolikor se nas je zbralo (od dobrih osemdesetih, kolikor nas je v nadškofiji). Obnova zaobljub in nadškofova molitev nad nami je krepitev naše identitete pripadnosti Kristusu v Cerkvi. Na koncu svete maše nas je nadškof - z njegovim značilnim veseljem in optimizmom - blagoslovil ter poslal naprej na pot, okrepljenih po tem srečanju.
Salezijanci so zelo gostoljubno poskrbeli za nas. Naj omenim dobro ogrevano cerkev (kar je v zimskem času in dolgi slovesnosti kar pomembno); nadalje, da smo zvedeli o njihovi mariborski zgodbi zadnjih desetletij in sedanji utrip (tudi takšno spoznavanje je dragoceno bogastvo); pa seveda druženje (ki je vselej prisrčno; razumljivo pa je, da morajo nekateri hitro oditi). Dobro denejo takšni trenutki srečanja, izmenjave kake besede, kakega spomina. Lep okus skupne poti v služenju Kristusu na poti Bogu posvečenega življenja.
p. Milan Bizant DJ
