Srečanje KORUS-a in Slovenske škofovske konference

V ponedeljek, 3. maja 2021, je bilo prek ZOOM-a srečanje KORUS-a in SŠK. Lani je zaradi podobnih razmer srečanje odpadlo, letos pa so srečanje organizirali prek spleta.

Na začetku je vse zbrane pozdravil predsednik KORUS-a p. Marjan Čuden OFM. Ni mogel mimo sedanje krize ob epidemiji, ki nas je vse zaznamovala. Poudaril je, da se je v srca ljudi naselil strah, žalost, obup, negotovost. Bog ni odšel, ni se oddaljil, ampak sotrpi s trpečimi in še naprej rešuje. Krščansko upanje temelji na globokem zaupanju v Boga. Bog je z nami. To dejstvo nam daje živeti v gotovosti, da je prihodnost zagotovljena. Današnji svet potrebuje naše pričevanje življenja; nas, ki smo našli in srečali Kristusa, smisel svojega življenja, je vse zbrane na začetku opogumil p. Marjan. Zbrane je nato pozdravil še predsednik SŠK nadškof Stanislav Zore. Ugotavljal je, da je tudi to srečanje zaznamovano s korono, ki močno pogojuje življenje Cerkve in pastoralno delovanje. V tem času je bilo treba veliko spremeniti, poiskati nove načine sodelovanja. Potrebne so bile hitre odločitve, ki včasih niso bile razumljene. To priložnost je nadškof izkoristil za zahvalo redovnikom in redovnicam v imenu SŠK za vse, kar so naredili v tem času. To je znamenje, pričevanje, kako živimo z ljudstvom. Zahvala pa gre tudi za vse molitve za končanje epidemije, saj je tudi to naša velika naloga. Vsem se je zahvalil in prosil za Božji blagoslov dneva.

V nadaljevanju dneva so se vsi zbrani razdelili v štiri skupine po temah: 1. Evangelizacija: kje lahko strnemo moči; 2. Pogled vase: oživiti vero; 3. Preroštvo, živeti resnico Boga danes; 4. Medsebojni odnosi.

V prvi skupini so ugotavljali, da se pri evangelizaciji lahko pojavi skušnjava, da gledamo na to kot le na verouk ali katehezo. Potrebno je zaznati, kaj evangelizacija v resnici je. V prvih skupnostih so lepo živeli in so s tem pritegnili druge. Evangelizacija je prebujanje in oživljanje skupnosti pri redovnikih in redovnicah ter duhovnikih. To je potrebno ozavestiti, probleme je potrebno skupaj reševati. Širša skupnost naj prevzame svoje naloge, redovniki in duhovniki pa naj tudi opravljajo svoje naloge.

V drugi skupini so ugotavljali, da je naše duhovno in molitveno življenje razdrobljeno. To je realnost našega časa in življenja. Škofje vidijo redovnike in redovnice kot duhovne može in žene. Imamo poslanstvo, ki se hrani v molitvi, veri in iz nje živimo. Obstajajo dobre izkušnje in kot priporočilo za naprej, da redovniki organiziramo molitev z verniki. Potrebno je tudi dati prednost osebnemu življenju pred delom.

V tretji skupini so poudarili, da preroštvo izhaja iz močne bližine z Bogom. Pravi preroki se niso razglašali, ampak jih je potrjeval Bog. Prerok je zavezan resnici v vsakem času. Potrebno je videti delovanje Duha, biti prerok s karizmo. To je naša identiteta: smo ustvarjalni in nosimo poteze Jezusa Kristusa.

V četrti skupini so ugotavljali, da vsi pripadamo isti Cerkvi, kar nam veliko pomeni. Kar se v Cerkvi dogaja, zadeva tudi mene. Veseliti se je potrebno, kjer Cerkev raste. Želimo si, da ne bi bilo jamranja – mi smo oznanjevalci upanja! Novi časi se zgodijo ali naredijo – treba jih je narediti, delati za upanje, spomniti se, da smo oznanjevalci upanja.

V popoldanskem delu je KORUS naredil refleksijo dopoldneva, pregledal delovanje Aninega sklada in načrtoval jesensko srečanje s kardinalom Gambettijem.

Ob 15.30 so srečanje končali z molitvijo in blagoslovom predsednika KORUS-a.

s. Mirjam Černigoj ŠSFKK